Nekaj poudarkov z njegovega predavanja:
»Delo z novo tehnologijo ne zasvoji. Od nove tehnologije bomo vedno bolj odvisni, ni pa potrebno, da bi bili zasvojeni.«
»Več kot 50% otrok svoj prosti čas preživi v virtualnem svetu, ne v realnem.« Ne znajo doživljati intenzivnosti narave, ker hitijo domov, kjer imajo na ekranu intenzivnost barv, doma se priklopijo na monitor, v virtualni svet.
Raziskave nevrologov kažejo, da modra svetloba, ki seva iz monitorjev reorganizira otrokove možgane. Kaže se v nespečnosti, zbujanju sredi noči, vpliva na aktivnost. Otroci so otopeli, naveličani, nimajo strasti, niso sposobni napora.
Današnji otroci imajo zelo veliko informacij, nimajo pa znanja. Možgani vseh informacij ne morejo sprocesirati, sprocesirajo to kar jim je pomembno, lepo, ostalo pa pozabijo. Raziskave kažejo, da 80% otrok ne zna uporabljati računalnika za delo. Sporočila, ki jih otroci pridobivajo iz socialnih omrežij vplivajo na njihovo samopodob in samozavest.
Kako zaščititi otroka, da bo imel smisel v življenju?
Osnovnošolec ne more biti lastnik telefona, lahko ga le uporablja. Pri tem ima prostorsko in časovno omejitev. Otrok mora vedeti kakšne cilj in namen uporabe telefona ima. V šoli otrok ne potrebuje telefona.
Vedno dosegljivost staršev, prav staršem jemlje avtoriteto.
- Ko ima otrok časovno in prostorsko omejitev uporabe telefona, potem ni skrbi. Ko ga pokličemo na kosilo, bo pršel. Opravljal bo vsa gospodinjska opravila in šolske obveznosti.
- Če otrok, ob klicu na kosilo ne pride, ker igra igrice, si nosi hrano k računalniku – potem je to znak, da potrebuje pomoč. Najprej je nujna ambulantna pomoč, veliko mladostnikov potrebuje bolnišnično zdravljenje. Ko jim starši žele odvzeti elektronsko napravo, postanejo mladostniki fizično in verbalno agresivni.
- Zasvojenost od tehnologije povzroča več nasilja, kot kemična zasvojenost.
- 37% staršev, ki ima otroke v terapevtski obravnavi zaradi zasvojenosti od tehnologije, so tepeni do svojih otrok.
Vzorec je cilj, vzorec zdravega načina preživljanja časa, časovna in prostorska omejitev, otrok mora vedeti s kakšnim ciljem in namenom uporablja določeno tehnologijo. Seveda smo straši pri tem vzor.
Ponovno mi je žal, da predavanju ni prisluhnilo večje število staršev in strokovnih delavcev.
V naslednjem šolskem letu bo ponovno naš gost dr. Miha Kramli, pomagal nam bo iskati konkreten rešitve, da do zasvojenosti ne pride.
Povzetek je popolnoma moja interpretacija včerajšnjega predavanja.
Neva Strel Pletikos, šolska svetovalna služba
