Barviti svet lišajev

V četrtek, 7. novembra 2024 se je 7 učencev Osnovne šole Lucija udeležilo projekta, ki ga je v okviru UNESCA organizirala Gimnazija Gian Rinaldo Carli z nosilko projekta Niko Erjavec. Projekt je bil osredotočen na lišaje kot bioindikatorje kakovosti zraka.

Cilj projekta je bil privabiti mlade k raziskovanju narave, zlasti lišajev, ter z njihovo pomočjo izračunati indeks biodiverzitete treh območij v Kopru. Učenci so preštevali prisotnost lišajev na drevesih na Ferrarski ulici (ob Ogrlici), na Pristaniški ulici (park pri tržnici) in na Piranski ulici (drevored). Območja za preštevanje so bila izbrana glede na prisotnost ustreznih vrst dreves, na katerih uspevajo lišaji. Učenci so izvedli terensko raziskovanje in nato analizirali, kako se prisotnost lišajev povezuje s čistostjo zraka v Kopru.

Opis projekta:

Lišaji so organizmi, ki nastanejo iz simbioze gliv in alg ter so pogosto prisotni na drevesih, skalah in drugih površinah. Zanimivost lišajev je v tem, da se razlikujejo po različni stopnji odpornosti na onesnaževalce. Prav zaradi te njihove lastnosti se lišaji uporabljajo kot bioindikatorji čistega zraka.
Namen projekta je opolnomočiti otroke in mladostnike, da sami glede na prisotnost različnih vrst lišajev odkrijejo, koliko je zrak v njihovi okolici čist ali onesnažen. V ta namen otroci in mladostniki sledijo znanstveni metodi in uporabljajo ustrezne pripomočke, kot so povečevalno steklo, mreža, kompas ter beležka, s katerimi izmerijo poseljenost različnih vrst lišajev. Meritve se lahko izvajajo v kateremkoli obdobju in kraju. Pomemben vidik projekta je otrokom in mladostnikom približati naravno okolje ter ga uporabiti kot učilnico na prostem.

Cilji projekta:

  • Pridobiti trajno in uporabno znanje o lišajih in njihovem pomenu kot bioindikatorjih.
  • Razviti znanje in veščine za raziskovanje narave ter reševanje okolijskih izzivov.
  • Spodbuditi samostojno raziskovanje in opazovanje narave v svoji okolici.
  • Obeležiti svetovni dan znanosti za mir in razvoj ter svetovni dan voda.

Metodologija:

Učenci so na terenu uporabljali različna orodja, kot so povečevalna stekla, mreže za vzorčenje, mobilne telefone itd., da bi raziskali prisotnost lišajev na treh območjih v Kopru. Projekt je potekal v več fazah:

Najprej so izbrali drevesa z dovolj širokimi debli, saj morajo biti drevesa za vzorčenje dovolj stara in velika, da omogočajo kolonizacijo lišajev.

Nato so na debla dreves postavili mreže za vzorčenje, ki so bile sestavljene iz petih kvadratov, da so lažje prešteli vrste lišajev.

Učenci so na mobilnih telefonih uporabili kompas za določitev različnih smeri neba in izvedli meritev za vsak mrežni kvadrat posebej ter si dobljene podatke vpisali v tabelo.

Na podlagi zbranih podatkov so izračunali indeks biotske raznovrstnosti lišajev, ki prikazuje, kako čist je zrak na določenem območju ter zapisali svoje ugotovitve.

V nadaljevanju pa bodo isto raziskovalno nalogo ponovili še v okolici šole. Povprečna vrednost indeksa biotske raznovrstnosti za območja v Luciji bodo nato primerjali z dobljenimi podatki za Koper ter preverili, katero mesto ima manj onesnažen zrak.

Analiza in interpretacija dobljenega rezultata

Razlaga povprečne vrednosti indeksa biotske raznovrstnosti, ki odraža stopnjo onesnaženosti območja je:

  • od 0 do 20: zelo slaba kakovost zraka (visoka onesnaženost).
  • od 21 do 40: slaba kakovost zraka.
  • od 41 do 60: zmerna kakovost zraka.
  • od 61do 80: dobra kakovost zraka.
  • od 81do100: zelo dobra kakovost zraka (minimalna onesnaženost).

Učenci so za območja v Kopru, kjer so opravljali raziskavo, dobili relativno visoko vrednost indeksa biotske raznovrstnosti, ki nakazuje, da imajo raziskovani predeli ugodne ekološke pogoje z nizko onesnaženostjo zraka ter stabilne in raznolike mikroklimatske razmere, ki omogočajo preživetje različnih vrst lišajev. Ker so lišaji zelo občutljivi na onesnaževalce, zlasti na žveplove okside, lahko sklepamo, da ima Koper še vedno dobro ohranjeno naravno okolje brez močnih antropogenih motenj.

Zaključek:

Učenci so s pomočjo projekta Barviti svet lišajev pridobili dragoceno znanje o lišajih in njihovem pomenu za spremljanje kakovosti zraka. Poleg tega so se seznanili z znanstveno metodo raziskovanja in pridobili izkušnje o terenskem raziskovanju, ki jih lahko v prihodnje uporabijo tudi pri drugih raziskovalnih projektih. Z izračunom indeksa biotske raznovrstnosti lišajev so pridobili vpogled v čistočo zraka v Kopru in okolici, v nadaljevanju pa bodo enako dobili še za okolico svojega doma in kraja šolanja. Na tak način so razvijali svoje raziskovalne sposobnosti, kritično razmišljanje, ozaveščali pomen varovanja našega planeta in se naučili, kako pomembno je opazovanje naravnega okolja kot učilnice za spoznavanje biotske raznovrstnosti ter drugih uporabnih znanj za življenje. Celoten projekt tako prispeva k večji ozaveščenosti o pomenu zaščite okolja in trajnostnega razvoja.
Nekaj utrinkov raziskovalnega dne je dostopnih na: 

Mentorici: Narrayani Premal in Valentina Budak


Dostopnost